-
1 characterize
1) (to be the obvious feature of: The giraffe is characterized by its long neck.) biti značilen2) (to describe (as): She characterized him as weak and indecisive.) označiti* * *[kaeriktəraiz]transitive verbkarakterizirati, označiti; biti značilen za kaj; nadrobno opisati -
2 significant
[siɡ'nifikənt]1) (important; having an important effect: a significant event/development.) pomemben2) (having a special meaning; meaningful: a significant look/smile.) pomenljiv3) (considerable; marked: There was no significant change in the patient's condition; There was a significant drop in the number of road accidents last year.) upoštevanja vreden* * *[signífikənt]adjective ( significantly adverb)značilen, važen ( for za), ki ima kak pomen, pomemben, pomenljiv; signifikanten -
3 typify
(to be a very good example of: Vandalism at football matches typifies the modern disregard for law and order.) biti tipičen* * *[típifai]transitive verbtipizirati, razvrstiti, urediti po tipih, po značilnostih; napraviti za primer (zgled); biti tipičen, rabiti za zgled, biti značilen; predstaviti (izraziti) simbolično -
4 emblem
['embləm](an object chosen to represent an idea, a quality, a country etc: The dove is the emblem of peace.) znak* * *I [émbləm]nounznak, znamenje, simbol, podobaII [émbləm]transitive verbpredstavljati kaj, biti znamenje česa, biti značilen za kaj -
5 characterise
1) (to be the obvious feature of: The giraffe is characterized by its long neck.) biti značilen2) (to describe (as): She characterized him as weak and indecisive.) označiti -
6 typical
['tipikəl]((negative untypical) having or showing the usual characteristics (of): He is a typical Englishman; They're typical civil servants.) tipičen* * *[típikl]adjective ( typically adverb)tipičen (of za); karakterističen, značilen; simboličen; zgleden, pravilen, pristen; medicine periodičen, občasen, reden (o bolezni)to be typical of s.th. — biti karakterističen za
См. также в других словарях:
zaznamováti — újem dov. in nedov. (á ȗ) 1. narediti znamenje, znamenja, da se kaj opazi, prepozna: zaznamovati dohode do prireditvenega prostora; zaznamovati premik vojaških enot na zemljevidu; zaznamovati rob cestišča; zaznamovati žival na ušesu; zaznamovati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
karakterizírati — am nedov. in dov. (ȋ) 1. navajati karakteristične lastnosti, značilnosti; označevati, opredeljevati: karakterizirati dobo, pisatelja; dobro karakterizirati značaje; kratko karakterizirati razmere / karakterizirati z nekaj besedami /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obeleževáti — újem nedov. (á ȗ) publ. 1. označevati, zaznamovati: obeleževati drevje za sečnjo 2. biti značilen, prevladujoč: razpravo obeležuje jasnost in nazornost; drugo polovico vojne obeležujejo intenzivni napadi zaveznikov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
označeváti — újem nedov. (á ȗ) 1. opremljati s čim, da se opazi, prepozna: po potresu so prizadete hiše označevali / označevati drevesa za posek // tako sporočati, izražati kaj: vrstni red česa označevati s številkami / področja, kjer je bolezen najbolj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapréti — prèm dov., zapŕl (ẹ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapreti okno, vrata; zapreti zapornice; vrata so se s treskom zaprla / zapreti vrata z zapahom b) da postane notranjost nedostopna: zapreti predal /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
elemènt — ênta m (ȅ é) 1. sorazmerno samostojen del celote, prvina: razstaviti pripravo na elemente; gradbeni, konstrukcijski, montažni element // sestavni del, sestavina: točka, premica in ravnina so elementi geometrije; to so bistveni elementi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glás — ú tudi a m, mn. glasóvi stil. glási (ȃ) 1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: glas mu je postajal vse bolj umirjen; od razburjenja se ji je glas tresel; posnemati otroške glasove; spoznati koga po glasu; globok, nizek, zamolkel, pog.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
préža — e ž (ẹ) 1. glagolnik od prežati: preža na miš / biti premražen od dolge preže / hoditi, iti na prežo ∙ na preži ekspr. v takih časih mora biti človek na preži previden; vso noč je bil, stal na preži za hišo je prežal; ekspr. tako je ljubosumen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samoníkel — kla o [ǝu̯] prid. (í) 1. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: imajo lastno pisavo in samoniklo arhitekturo; samonikla kultura naroda ♦ agr. samonikla rastlina rastlina, ki (z)raste, ne da bi jo posejal, posadil človek // knjiž … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapírati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. dajati kaj v tak položaj a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapirati okna, vrata b) da postaja notranjost nedostopna: zapirati predale / zapirati omare, sobe // z namestitvijo določenega dela na čem delati nedostopno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zelèn — êna o prid. (ȅ é) 1. ki je take barve kot trava ali (mlado) listje: zeleni bori; zelena obleka, uniforma; zelene oči; zeleno listje; bledo, rjavo, svetlo zelen; jabolčno, olivno, steklenično zelen; zelen kot kuščar; belo zelena zastava / zelena… … Slovar slovenskega knjižnega jezika